Matthew 27

27. Poglavje

1Ko pa napoči jutro, se posvetujejo vsi višji duhovniki in starejšine ljudstva zoper Jezusa in sklenejo, da ga izroče smrti. 2In ga zvežejo in odpeljejo ter izroče deželnemu poglavarju Pilatu. 3Tedaj se Juda, izdajalec njegov, videč, da so ga obsodili, skesa in vrne trideset srebrnikov višjim duhovnikom in starejšinam, 4rekoč: Grešil sem, da sem izdal nedolžno kri. Oni pa reko: Kaj nam mar? Ti glej! 5In vrže srebrnike v svetišče in pobegne; ter odide in se obesi. 6Višji duhovniki pa vzemo srebrnike in reko: Ne smemo jih dejati v tempeljski zaklad, ker so krvav denar. 7Posvetovali so se pa in kupili zanje lončarjevo njivo za pokopališče tujcem. 8Zato se imenuje tista njiva ‚Krvava njiva‘ do današnjega dne. 9Tedaj se je izpolnilo, kar je rečeno po proroku Jeremiju, ki pravi: „In vzeli so trideset srebrnikov, ceno cenjenega, ki so ga cenili nekateri sinov Izraelovih, 10in so jih dali za lončarjevo polje, kakor mi je naročil Gospod“. 11A Jezus je stal pred poglavarjem. In vpraša ga poglavar, rekoč: Si ti kralj Judov? Jezus pa mu reče: Ti praviš. 12In ko ga višji duhovniki in starejšine tožijo, ne odgovori ničesar. 13Tedaj mu reče Pilat: Ne slišiš li, kaj vse zoper tebe pričajo? 14In ni mu odgovoril ne na eno besedo, da se je poglavar zelo čudil. 15Na praznik pa je imel poglavar navado, da je izpustil ljudstvu enega jetnika, katerega so hoteli. 16Imeli so pa takrat glasovitega jetnika, ki mu je bilo ime Baraba. 17Ko se torej zbero, jim reče Pilat: Katerega hočete, da vam izpustim? Baraba ali Jezusa, ki se imenuje Kristus? 18Kajti vedel je, da so mu ga izdali iz zavisti. 19Ko pa sedi na sodnem stolu, pošlje k njemu žena njegova, rekoč: Ničesar ne imej opraviti s tem pravičnim, kajti veliko sem pretrpela danes v spanju zavoljo njega. 20A višji duhovniki in starejšine pregovore množice, naj zahtevajo Baraba, Jezusa pa pogube. 21Poglavar pa izpregovori in reče: Katerega teh dveh hočete, da vam izpustim? Oni pa reko: Baraba! 22Reče jim Pilat: Kaj naj storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus? Vsi mu reko: Križaj ga! 23Poglavar pa reče: Kaj pa je hudega storil? Oni pa še bolj vpijejo: Križaj ga! 24Ko torej Pilat vidi, da nič ne opravi, ampak da nastaja še večji hrup, vzame vode in si umije roke pred ljudstvom, rekoč: Nedolžen sem pri krvi tega pravičnega. Vi glejte! 25In vse ljudstvo odgovori in reče: Kri njegova pridi na nas in na naše otroke! 26Tedaj jim izpusti Baraba; Jezusa pa, ko ga je dal bičati, izroči, naj ga križajo. 27Tedaj vzemo poglavarjevi vojščaki Jezusa v sodno palačo in zbero zoper njega vso trumo; 28in ga slečejo in mu oblečejo škrlaten plašč. 29In spleto krono iz trnja in mu jo denejo na glavo in trst v desnico njegovo, ter poklekujejo pred njim in ga zasramujejo, govoreč: Zdrav bodi, kralj Judov! 30In pljujejo nanj in vzemo trst in ga bijejo po glavi. 31In ko se mu nasmejajo, mu slečejo plašč in mu oblečejo njegovo obleko; ter ga odpeljejo, da ga križajo. 32Gredoč pa iz mesta, naleté na človeka iz Cirene, po imenu Simona; tega prisilijo, naj mu ponese križ. 33In ko pridejo na mesto, ki se imenuje Golgota, kar se pravi: Mesto mrtvaške glave, 34mu dado piti vina, mešanega z žolčem; in ko je okusil, ni hotel piti. 35Ko ga pa razpno na križ, si razdele obleko njegovo, metaje kocko. 36In sedejo tam in ga stražijo. 37In denejo mu nad glavo krivdo njegovo napisano: TA JE JEZUS, KRALJ JUDOV. 38Tedaj križajo ž njim dva razbojnika, enega na desno in enega na levo. 39A mimohodeči so ga preklinjali, majoč z glavami svojimi 40in govoreč: Ti, ki podiraš svetišče in ga v treh dneh postavljaš, pomagaj sam sebi! Če si Sin Božji, stopi s križa! 41Enako so ga pa zasramovali tudi višji duhovniki s pismarji in s starejšinami in govorili: 42Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Kralj Izraelov je, naj stopi sedaj s križa, in verovali mu bomo. 43Zaupal je v Boga, naj ga reši sedaj, če ga ima rad; saj je rekel: Sin Božji sem. 44Ravno tako sta ga zasramovala tudi razbojnika, ki sta bila ž njim križana. 45Od šeste ure pa nastane tema po vsej zemlji do devete ure. 46A okoli devete ure zavpije Jezus z močnim glasom, rekoč: Eli, Eli, lama sabahtani? to je: Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil? 47In ko slišijo to nekateri tistih, ki so tam stali, reko: Ta kliče Elija. 48In precej pohiti eden izmed njih in vzame gobo in jo namoči z octom in natakne na trst, ter mu daje piti. 49Drugi pa pravijo: Pusti, da vidimo, če pride Elija in ga reši. 50Jezus pa zopet zavpije z močnim glasom in izdahne duha. 51In glej, zagrinjalo v svetišču se pretrga na dvoje od vrha do tal; in zemlja se potrese, in skale se razpokajo, 52in grobi se odpro in mnoga trupla svetnikov, ki so bili zaspali, se obude, 53in izšedši iz grobov po vstajenju njegovem, pridejo v sveto mesto in se prikažejo mnogim. 54Stotnik pa in kateri so ž njim stražili Jezusa, videč potres in kar se je godilo, se zelo prestrašijo in reko: Resnično je bil ta Sin Božji. 55Bile so pa tam in so oddaleč gledale mnoge žene. Te so bile prišle za Jezusom iz Galileje in so mu stregle. 56Med njimi je bila Marija Magdalena in Marija, Jakobova in Jozejeva mati, in mati Zebedejevih sinov. 57Ko se je pa zvečerilo, pride bogat človek iz Arimateje, po imenu Jožef, ki je bil tudi sam Jezusov učenec. 58Ta pristopi k Pilatu in prosi za Jezusovo truplo. Tedaj zapove Pilat, naj mu ga izroče. 59In Jožef vzame Jezusovo truplo in ga zavije v čisto platno 60in ga položi v novi svoj grob, ki ga je bil izsekal v skali, in privalivši velik kamen grobu na vrata, odide. 61Bila je pa tam Marija Magdalena in druga Marija, sedeč grobu nasproti. 62Drugi dan pa, ki je za dnem pripravljanja, se zbero višji duhovniki in farizeji pri Pilatu, 63govoreč: Gospod, spomnili smo se, da je ta slepar, ko je še živel, dejal: Čez tri dni vstanem od smrti. 64Zapovej torej, naj se grob zavaruje do tretjega dne, da morda ne pridejo učenci njegovi in ga ukradejo ter reko ljudstvu: Vstal je od mrtvih; in zadnje sleparstvo bo hujše od prvega. 65Pilat pa jim reče: Vzemite stražo, pojdite, dobro zavarujte, kakor veste. 66Oni pa odidejo in ko zapečatijo kamen, zavarujejo grob s stražo.